Rana ura, zlata ura. Ob 5:00 smo odšli iz Šentilja. Na poti smo pobrali še ekipo petih v Bohovi in ob 6:00 pot pričeli kjer smo jo končali – na Koči na Arehu. Od tam smo se v trdi temi odpravili v smeri Žigartovega vrha in tako osvojili najvišji vrh V. Pohorja. Pot nas je vodila do Klopnega vrha. Tam smo osvojili 1. nov žig na poti in se po kratkem postanku odpravili v smeri kosila. Tega smo si prizaslužili na Koči na Pesku, skupaj z 2. žigom, kjer smo si tudi za dlje časa oddahnili in se tako pripravili na 2. del poti. Ta na je vodila v smeri Lovrenških jezer, ki smo jih dosegli še hitreje kot to predvidi poletni čas hoje. Kosilo nam je res dalo zagona. Nato smo se v pričakovanju mraka spustili proti zadnjemu klancu pred Ribniškim vrhom. Tega smo osvojili ko nas je zajela tema, ter smo ponovno uporabili svetilke. Do konca poti nas je tako spremljala megla, ki z vetrom ni popustila vse do cilja na Ribniški koči. Tega smo dosegli ob 18:06, ter tako uspešno zaključili daljšo etapo dolgo ca. 32km. Tam smo ožigosali knjižice in se s kombiji odpravili na izhodišče v Mb/Šentilju.
Blaž Ignatijev
P.S. pot nadaljujemo s 3. ETAPO po SPP 1. marca 2026. Čaka nas zahodno Pohorje: Ribniška koča – Grmovško dom – Koča pod Kremžarjevim vrhom – Poštarski dom pod Plešivcem