Še zadnjič v tem letu v gore. Zapeljemo se v Kamniško bistrico, kjer parkiramo avtomobil, potem pa pot pod noge. Zjutraj je kar mrzlo, -8 kaže termometer, zato smo kar hitro pripravljeni in že se vzpenjamo po gozdu navzgor. Za čuda v tem predelu ni bilo nič snega, začel se je šele višje. Višje smo se vzdigovali po poti navzgor, več snega je bilo na poti in vedno svetleje je postajalo iznad megle. Prišli smo na sonce, pred nami so se prikazale zasnežene gore. Pot je bila dobro shojena, saj je bilo v tem času veliko obiskovalcev Kamniškega sedla. Ko smo prišli iz gozda se nam je pred nami prikazal naš cilj. Kjer poleti poteka pot v ključih, je sedaj pot shojena kar naravnost, tako da je kar mučno premagovati strmino. V tem predelu nam ni bilo več hladno, sonce nas je prijetno grelo, kakor tudi hoja po strmini. Na sedlu je bil čudovit razgled na okoliške vrhove in doline. Pred sabo smo imeli Planjavo, Ojstrico, Olševo, pod njimi Logarsko dolino. Iznad Okrešlja se je dvigovala Mrzla gora, levo od nje Savinjsko sedlo in nad njim Rinke. Bližje nam je bila Turska gora in Brana. Proti jugu pa je pogled nad meglo, ki je bila po dolinah segal do Snežnika. Na sedlu je kar močno pihalo zato smo se odpravili v zavetrje in nato počasi nazaj v dolino. Minil je še en lep pohod, zadnji v tem letu.
Srečko Najmajster
