S sedežnico smo se odpeljali približno 1200m visoko do koče Eddelweis, kjer smo kakšno uro čakali, saj je rahlo rosilo, čeprav bi po napovedi moralo nehati že zjutraj. Ker se jih je kar nekaj odpravljalo proti vrhu, smo se tudi mi ojunačili. Rosilo je celo pot, megla je bila vedno gostejša, na grebenu proti vrhu je močno pihalo. Vztrajali smo do konca in prispeli do koče pod vrhom. Takoj smo se podali še na vrh, katerega smo bolj otipali, kot videli. Pri povratku smo se ustavili v koči, kjer je prijal topel čaj, nato pa smo se odpravili po daljši, vendar položnejši poti v dolino. Prenehalo je tudi deževati, celo vrh seje pokazal iz megle. Vrnili smo se do koče Eddelweis, nato pa s sedežnico do spodnje postaje. Schneeberg je naj severnejši in naj vzhodnejši dvatisočak v Alpah in je hkrati hišna gora Dunaja. Z druge strani, kot smo šli mi, pelje zelo visoko navzgor tudi zobata železnica. Zelo lepa, ne preveč naporna tura, seveda če je vreme ugodno.
