Že dve leti je minilo, ko smo se nameravali podati na to goro, vendar je vedno prišlo kaj vmes, ali časovna uskladitev, ali slabo vreme. Tokrat je bilo vse ugodno za nas, tako da smo se zgodaj zjutraj odpravili do doline Vrata in malo za slapom Peričnik parkirali naša prevozna sredstva. Na to goro ni markirane poti, vendar smo začetek poti hitro našli, pot je na splošno vseskozi dobro vidna. Nekaj časa vodi po plazu Veliki Črlovec, nato se umakne v gozd, v zgornjem delu pa pot prečka plaz v levo. Od te lovske poti se kmalu zatem odcepi pot navzgor proti sedlu Gulce. Pot se nadaljuje po precej strmem melišču, zato zahteva kar nekaj kondicije. Po štirih urah hoje navkreber pridemo do sedla Gulce, kjer se nam odpre pogled na drugo stran – proti Zgornje savski dolini. Na sami poti do sem smo občudovali okoliške vrhove in seveda našega očaka Triglav. Sedlo Gulce loči dva vrhova in sicer Škrnatarico in Kukovo špico, kamor se mi namenimo po obilni malici. Od sedla je dobre pol ure hoda po precej strmi poti, ki pa ni preveč zahtevna. Z vrha se nam ponudi čudovit razgled na del Martuljkove skupine z znamenitim Amfiteatrom v ospredju. Na vrhu nas pozdravi tudi miška, ki kot zgleda tukaj domuje. Po počitku in fotografiranju se odpravimo nazaj v dolino, po meliščih gre navzdol hitreje. Nazaj se odpravimo po lovski poti, ki pelje v Vrata, pot je zelo slikovita, nudi pa lepe razglede na Triglav in njegove sosede. Pri slapu Peričnik si želimo osvežiti naša izsušena usta, žal pa je koča ta dan – v soboto in povrhu še na praznik zaprta. Obiskovalcev pa kar mrgoli naokrog. Tako se gremo pri nas turizem!
Srečko Najmajster