Čas je že bil, da se zopet nekam odpravimo, lenarjenja in poležavanja je bilo že preveč. Torej gremo na Peco, klasično zimsko turo, ki je skoraj za vsakega. Odpeljali smo se do Podpece, kjer vsako zimo iz snega izdelujejo gradove kralja Matjaža. Od tam pa pot pod noge in navkreber po gozdu in po dobro shojeni poti. Iz meglenega dneva proti soncu, katerega smo dočakali nekje na višini 1400 m, tako kot so napovedali vremenoslovci. Po dveh urah hoje smo prišli do doma na Peci, ki je na naše veselje bil odprt. Kratka malica, nato pa proti vrhu. Više smo se vzpenjali, lepši so bili razgledi na Savinjske in nato tudi na Julijske Alpe. Okrog in okrog pa otočki iz megle. Po uri in pol od koče smo bili na vrhu, ki je bil ta dan zelo obiskan. Fotografiranje in razgledi, nato pa povratek v dolino. Dol je šlo po snegu veliko hitreje, saj smo bili po dveh urah že pri avtomobilu. Kar prehitro je minil ta dan, za nami je bila tura na letošnji prvi dvatisočak.