Zaradi muhastega vremena v maju in prvi polovici junija (vikendi) smo se odločili, da to turo opravimo med tednom, takoj ko bo lepo vreme. Proti večeru smo pričeli s potjo pri Savici in se po znani poti povzpeli na Komno do Koče pod Bogatinom. Na koči nam je prijala večerja in spanec, ki pa je bil bolj kratek, saj smo se že ob pol petih zjutraj odpravili na pot. Pot nas je vodila na Bogatinsko sedlo, kjer so nas pozdravili prvi sončni žarki. Tu se je pričelo našo prečenje verige gora na južni strani Komne. Povzpeli smo se na Bogatin 1977m, se spustili na sedlo in ponovno dvignili na vrh Mahavščka 2005m. Pa ponovno spust in vzpon na Vrh Škrli 1924m, nato na Vrh Planje 1971m, spust na sedlo Planja. Od tu se je pričel kar strm vzpon na najvišji vrh južno bohinjskih gora Tolminski kuk 2086m. Sledil je ponovno spust na sedlo in vzpon na Zeleni vrh 2052m. Pred nami je bila Podrta gora 2061m, za katero v vodnikih piše, da ni za vsakogar, pot nanjo ni označena, na vrh je potrebno nekaj plezanja. Odločili smo se, da tudi s tega vrha pogledamo na drugo stran. Ni bilo preveč zahtevno. Z vrha smo nadaljevali na Škrbino, čakal nas je še najbolj zahteven vzpon na današnji turi, na Vrh nad Škrbino 2054m. Na vrh pelje lepo zavarovana pot. Z vrha smo se vrnili na Škrbino ter pričeli sestopati na Planino za Migovcem, od tam pa smo šli po lovski poti v Ukanc. Vseskozi smo imeli lepe razglede na Triglavsko kraljestvo, na Krnsko pogorje, proti Bohinju, proti Primorski, lep je bil pogled na Zahodne Julijce in na prostranstva Komne. Za nami je bila lepa vendar naporna tura. Ta dan smo bili na poti 12 ur, imeli smo en večji postanek, na katerem smo imeli istočasno zajtrk, malico in kosilo, vmes pa smo imeli še nekaj krajših postankov.
Srečko Najmajster
