Lepo vreme te kar premami in te potegne ven, ljubitelje gora pa tudi kam više. Tokrat sem dobil za sopotnika samo Jožeka, odpeljala sva se v Savinjsko dolino do Solčave, od tam pa do najvišje ležeče kmetije pri nas do Bukovnika. Pa pot pod noge do Koče na Grohatu, kjer sva si nadela dereze in že sva sopihala po snežišču navzgor. Sneg je bil pomrznjen, naklon snežišča je bil okrog 45 stopinj, tako da so dereze dobro služile. Izstop na Durce je bil še nekoliko bolj strm in bolj trd. Od Durc proti vrhu pa je bila prava poezija. Pot je bila dobro shojena, sonček je prijetno grel, tako da sva do vrha prispela kar močno ogreta. Razgledi z vrha čudoviti, vse do našega očaka in še dalje. Tudi obiskovalcev je bilo na vrhu veliko, večinoma so prihajali iz smeri Koče na Loki. Vračala sva se po isti poti. Tudi pozimi je v hribih zelo lepo.
Srečko Najmajster