Planinsko društvo Paloma že tretje leto zaporedoma v mesecu februarju organizira s sodelovanjem Tekaškega foruma tek po Šentiljski poti. Letos je osem tekačev, ki se je podalo na pot zjutraj izpred gostišča Belna v Šentilju, deležnih pravi zimskih razmer. Temperature so bile do -8°C, ves čas pa je tudi snežilo, tako da so bile razmere resnično zimske, kar pa tekačev ni motilo in so po slabih 12 urah zadovoljni prišli v cilj.
Foto. Marjeta Gomilšak
Sam se se zaradi objektivnih razlogov skupnega teka nisem mogel udeležiti, zato sem se odpravil na pot, teden dni kasneje. Tokrat vreme ni bilo tako “brutalno” kot prejšnjo soboto, ampak me je čakalo sončno vreme. Glede na to, da sem na pot odšel sam se odpravil še v trdi temi iz Sladkega Vrha, seveda najprej do moje prve kontrolne postaje pri kmetije Sirk, jih pa seveda zaradi žiga nisem budil.
Dobro jutro Zg. Velka
Prva jutranja svetloba me je ujela v Lokavcu, sončni žarki pa na Zg.Velki. Teren se je vseskozi menjaval zraven asfalta je bilo ponekod še obilo snega, nekaj je bilo tudi mokrega, nekaj ledenega, tudi blato se je že našlo. Pri turistični kmetiji Gaube sem si privoščil prvi malo daljši postanek ob čaju in odličnem domačem kruhu, drugi takšen postanek pa sem si privoščil pri Belni, kjer sem si privoščil tudi pustni krof.
Tako je bila pred mano še samo pot od Šentilja do Sladkega Vrha. Pot ob Muri pa je bila prava zimska pravljica, še celo Belo vrh si je tokrat zaslužil svoje ime. Tako sem po dobrih 12 urah prišel na cilj v Sladki Vrh zadovoljen in srečen, saj je zame to bila že šesta pot v enem dnevu.
GPS zapis poti – na žalost mi je moj Garmin kmalu po Šentilju odpovedal, tako da je posnet samo del poti.
Rajko Koražija