Letos smo si privoščili malo drugačen dopust. Med drugim smo opravili s trekingom okoli Treh Cim di Lavaredo v italijanskih Dolomitih. Preko Passo Tre Croci smo prišli do vznožja Treh Cim, kjer je potrebno za vhod z avtomobilom v ta nacionalni park, plačati 22 €. Po 7 km vzpona, s povprečnim 12% naklonom, se pripeljemo na velik parkirni prostor, kjer je kljub zgodnji uri že kar velika gneča. Tukaj je tudi planinski dom, oziroma Rifugio Auronzo, nekakšna izhodiščna točka za pohode, ki leži na 2320 m.n.v. Na začetku me je ta gneča spravila kar v slabo voljo. Kaj takega res nisem pričakoval. Nekako si kar nisem mogel predstavljati, da bomo v taki gužvi hodili tu okoli. Sam sem pričakoval mir, tišino, sprostitev, ne pa teh kolon. No, na srečo se je mali miljon pohodnikov nekako razkropil in postal sem boljše volje. Pa kaj ne bi, takšni in podobni razgledi te prav očarajo.Po kakšnih 15 minutah hoje, po dokaj položni poti, smo že prispeli do prve koče, Rifugio Lavaredo. Potem pa do vznožja sedla, kjer na vrhu zagledamo “tovornjakec” ki grize navzgor. Ko malo kasneje tam hodimo mi, se samo čudimo, po kakšni poti je peljal. S prihodom na sedlo je poplačan ves trud. Razgledi tod okoli so bili res enkratni, k temu pa je pripomogel tudi dež, ki je padal prejšnji dan in je očistil nebo. Sama pot je, če odštejemo tisti vzpon na sedlo, vsaj v začetku dokaj ravninska, odlično označena in široka, brez kakšnih prepadov, tako da je primerna za pohodnike in “sprehodnike” vseh starosti. Tako počasi pridemo do Rifugio A.Locateli. Tukaj, med drugim, najdemo tudi celo serijo “gorskih vozil”. Še vedno se čudimo, kako sploh pridejo tukaj gor. V nadaljevanju pot ni bila več tako ravninska, postala je kar malo bolj razgibana. Kar nekajkrat smo se spuščali in spet vzpenjali.Vseskozi pa je pot odlično označena in urejena. V nadaljevanju si še ogledamo bližnje jezero Misurina, ki je vredno ogleda.
Rajko Koražija