SPODNJA VRBANOVA ŠPICA 2299m, VISOKA VRBANOVA ŠPICA 2408m, 03.08.2011
Skoraj na vsako letošnje načrtovanje ture ima vpliv vreme. Tudi na turo, ki smo jo opravili nazadnje. Kar nekaj vikendov nagaja vreme, zato smo ukradli en lep dan med tednom in se odpravili na to enkratno turo. Pričeli smo v dolini Kot in se podali na pot, ki pelje proti Domu Valentina Staniča. Spotoma se odžejamo pri studenčku, potem pa spet navzgor do Debelega kamna. Malo više naletimo na tri planince, eden od njih je poškodovan, ker je padel nekaj metrov, čakajo na reševalce. Mi se odpravimo dalje, malo višje se odcepi pot Lojzeta Rekarja na Vrbanove špice – naša pot. Medtem, ko se opremljamo (čelada, samo varovalni komplet), spremljamo reševanje ponesrečenca. Vsa pohvala gorskim reševalcem, ki so v takih primerih vedno pripravljeni pomagati. Odpravimo se dalje, pridemo do prvih jeklenic in klinov, nato po strmem pobočju navzgor, pa zopet jeklenice, ki jih na tej poti ne manjka. Končno prisopihamo na Spodnjo Vrbanovo špico, razgledi so čudoviti, vrtimo se v krogu in komentiramo, na katerih vrhovih smo že bili in kateri nas še čakajo. Kratek del poti se vrnemo in pod vrhom nadaljujemo do »plesišča«. Neverjetno, sredi samih »špic« takšna ravna plošča. Od tu dalje pa pot vodi zopet navzdol, pa navzgor ob dobro napetih jeklenicah, ki so v veliko primerih kar navpične. Brez samovarovanja si te poti skoraj ne bi upal zamisliti. Končno pridemo na Visoko Vrbanovo špico, kjer se ta tehnično zahtevna pot konča. Do Staničeve koče na čaka samo še kratek sprehod. Tam se okrepčamo, nato pa nas čaka še dolga pot v dolino. Mimo Begunjskega vrha se odpravimo proti Cmiru, vendar kar hitro zapustimo to pot, ter jo mahnemo po neoznačeni poti v dolino za Cmirom. Kmalu smo na dolgih meliščih, na katerih hitro zgubljamo višino. Na nekaj mestih je potrebno najti pravo smer, vendar je poti kar lahko slediti vse do doline Vrata. Ena izmed lepših tur je za nami, vendar je bila tudi ena najzahtevnejših.
Srečko Najmajster