Bilo je sicer hladno sobotno jutro, a nebo ni »puščalo«, zato smo jo veselo mahnili proti Pohorju. To je bil naš prvi izlet, in ker so bili z nami novinci, smo se odločili, da tokrat malo »pošvinglamo«.
Tako smo se na Pohorje popeljali s krožno kabinsko žičnico – znamenito gondolo. Bilo je zanimivo, saj so bili med nami tudi taki, ki se z njo še niso peljali.
Pri hotelu Bellevue nas je pravi pohorski hlad dokončno zdramil. Nase smo navlekli kape, rokavice, rekli besedo ali dve, nato pa se odpravili proti Mariborski koči, prvi kontrolni točki Slovenske planinske poti. Pogrel nas je topel čaj, požigosali smo dnevnike in se pogovorili o vlogi vpisne knjige. Seveda je bila vrsta pred njo dolga…vseh 15 se nas je zvrstilo.
Nadaljevali smo proti najstarejši pohorski koči, Ruški koči. Na poti smo našli nekaj jurčkov, opazovali mravljišča, znamenja in seveda – markacije.
Ruška koča nas je prijazno sprejela, le da je njen videz zelo skazil bel šotor, postavljen pred njo. Kdo ve, čemu je potreben v hribih… Tu je bil čas za malico in klepet.
Na poti nazaj smo zavili še na razgledni stolp in zviška pogledali na s soncem obsijan Maribor. Sedežnica je bila seveda preveč privlačna, da bi kar šli mimo nje.
Utrgali smo si še pol ure časa za ogled razstav v cerkvici sv. Bolfenka, nato pa se odpeljali nazaj v dolino.
Tako je minila še ena lepa sobota, vendar v letošnjem šolskem letu prva, ki pa napoveduje še več skupnih planinskih korakov.
V oktobru pa že napovedujemo izlet po vinorodnih obronkih Maribora…
27.09.2008
Maja Trojner
