Napovedana je bila čudovita jesenska nedelja, ki nas je potegnila v Julijce. Ob svitu smo bili že na planini Blato, pa pot pod noge proti Krstenici. Ob lovski koči se ozremo nazaj proti planini Blato na prehojeno pot. Še nekaj minut in pridemo do najlepšega dela današnjega potepanja, do planine Krstenice. Macesni so bili v najlepši jesenski zlato rumeni barvi. Čudoviti razgledi na Južno bohinjske gore, na Ograde in proti Stogom. Po okrepčilu nadaljujemo skozi macesnov gozd mimo Jezerskega stoga in Adama in Eve proti našemu cilju. Ob poti nas spremljajo prečudoviti pogledi na prelepo naravo. Na levi Ogradi in Debeli vrh, na desni Stogi, pred nami pa naša današnja cilja – Škednjovec in Vrh Hribaric. Pot, po kateri hodimo ni označena, je pa dobro vidna in iz opisov vemo, kam moramo. Pot se začne strmo dvigovati, pridemo na melišče, ki je zelo strmo, zato nam otežkuje vzpon in tudi precej energije nam vzame. Po ozki polici pridemo na greben Škednjovca, tu pa nas čaka najtežji del. Greben je ozek in strm, teren pa je zelo krušljiv. Veliko pazljivosti je bilo potrebno do vrha. Ves trud je bil poplačan s prelepim razgledom. Na jugu Južno bohinjske gore, pod njimi Bohinjska dolina, Pokljuka, zadaj Savinjske in Karavanke, bližje Jezerski stog, Prevalski stog, Tosc, Vernar, Mišelj vrh, naš očak Triglav, Mišeljski konec, Kanjavec, Vrh Hribaric, Debeli vrh. Vse je bilo kot na dlani, bili smo na višini nekaj čez 2300m in v tem času v kratkih rokavih. Po naužitju lepot in malice smo se po zahtevni poti spustili na sedlo med Škednjovcem in Vrhom Hribaric od tam pa proti drugemu vrhu, ki ni zahteven. Z vrha Hribaric smo nadaljevali do poti, ki pelje z Doliča do Prehodavcev. Spotoma smo srečali tudi kozoroge. Nadaljevali smo do vznožja Zelnarice, pokazalo se nam je Lepo Šičje, Kaninsko pogorje, Jalovec, Prisojnik in Razor ter v ozadju Krn. Naša pot nas je vodila v dolino Za Kopico. Na levi so nas spremljali Vogli, Kreda in Slatna, na desni pa Zelnarice, Kopica in Tičarice. Prispemo do planine Dedno polje in nadaljujemo do Planine pri jezeru. Še dobre pol ure hoda do avtomobilov, dela se že mrak in naša enajst urna tura je zaključena. Bila je naporna, vendar ena najlepših.
Srečko Najmajster