Viševnik, Mali Draški vrh, Veliki Draški vrh, Ablanca.
Po daljšem premoru smo se zopet podali na turo. Naš cilj so bili vrhovi nad Pokljuko. Pot smo pričeli na Rudnem polju in se napotili proti našemu prvemu cilju Viševniku. Pot prvotno poteka po smučarski progi, nato pa po travnatem pobočju navzgor do vrha. Viševnik obiskuje veliko pohodnikov, saj spada med lažje ture. Z vrha je lep razgled na Pokljuko, Južnobohinjske gore, Fužinske planine in na Triglav z okolico, tokrat je bil sicer v megli. Z vrha smo nadaljevali do Srenjskega prevala, do koder je možno priti tudi s planine Konjščice ali z Lipance. Od prevala smo se mi povzpeli na Mali Draški vrh, na katerega vodi neoznačena pot, potrebno je nekaj orientacijskih sposobnosti, pot pa je kar strma. Severno ostenje Malega Draškega vrha pada globoko v dolino Krme. Z vrha smo se spustili nazaj na Srenjski preval in nadaljevali po zavarovani označeni poti proti Studorskemu prevalu. Kar hitro smo to pot spet zapustili in se odpravili po neoznačeni poti na Veliki Draški vrh. Na poti je veliko gorskih rož, do vrha pa se pride po travnatem pobočju. Tudi s tega vrha je lep razgled na celotno Triglavsko pogorje, tokrat se nam je tudi Triglav prikazal iz megle.Z vrga smo nadaljevali po grebenu na Studorski preval, to je preval, preko katerega poteka “avtocesta” s Pokljuke na Triglav. Od tu smo naredili še vzpon na zadnji vrh, to je Ablanca, nato pa se spustili v kotanjo Jezerce. Nadaljevali smo do planine Konjščica, kjer smo si po želji privoščili ali hladno pivo ali kislo mleko. Nato pa nazaj na Rudno polje. Tura je bila prijetna, osvojili smo nove štiri dvatisočake.
Srečko Najmajster